#tomatoes #greenhousefarming #overgrowth #pruning #fertilization #nosetso #pollination #calcium #cropoptimization
Ho latela lintlha tsa morao-rao tse tsoang ho Mokhatlo oa Lijo le Temo (FAO), tamati ke sejalo sa bobeli sa bohlokoa ka ho fetisisa sa meroho lefatšeng, ka lithane tse fetang limilione tse 182 tse hlahisitsoeng lefatšeng ka bophara ka 2020. Ka hona, ho bohlokoa ho netefatsa hore limela tsa tamati li hola ka nepo ho holisa. chai le boleng.
E 'ngoe ea matšoao a tloaelehileng a ho hola ha limela tsa tamati ke kholo e feteletseng ea makhasi, e ka lebisang ho fokotseng tlhahiso ea litholoana le boleng. Sena se ka rarolloa ka ho faola limela khafetsa, ho tlosa makhasi leha e le afe a sa hlokahaleng, le ho etsa bonnete ba hore ho na le sebaka se lekaneng pakeng tsa limela ho khothalletsa phallo e ntle ea moea le ho kenella ha leseli. Ho phaella moo, ho nosetsa ho feteletseng le ho nontša ho ka boela ha kenya letsoho kholisong e feteletseng, kahoo ke habohlokoa ho shebella maemo a mongobo a mobu le maemo a limatlafatsi ka hloko.
Letšoao le leng la kholo e kholo ke ponahalo ea litholoana tse nyane, tse holofetseng kapa ho bola ha lipalesa. Mathata ana a ka bakoa ke pholiso e mpe, ho nosetsa ho sa tsitsang, kapa khalsiamo e lekaneng mobung. Ho rarolla mathata ana, lihoai le litsebi tsa temo ea temo li lokela ho nahana ka ho hlahisa lihlahisoa tsa phofshoana, ho sebelisa nosetso ea marotholi ho netefatsa maemo a tsitsitseng a mongobo, le ho sebelisa menontsha e nang le calcium e ngata kapa liphetoho tsa mobu.
Ka ho lekola limela tsa tamati bakeng sa matšoao a ho hola le ho nka khato e nepahetseng, lihoai le litsebi tsa temo li ka ntlafatsa tlhahiso ea li-greenhouses le ho netefatsa lijalo tsa boleng bo holimo. Ka ho latela maano a boletsoeng ka holimo, balemi ba tamati ba ka fumana chai e ntle le phaello e phahameng.