Ha phetoho ea tlelaemete e ntse e mpefala le ho ata lefatšeng ka bophara, ho bohlokoa ho ela hloko le ho utloisisa likarabelo tsa lijalo tse kholo ha li le tlas'a likhatello tse fapaneng tsa abiotic (tikoloho). Maemo a mabeli a tikoloho a shebaneng le lijalo tsa UK ke komello le likhohola. Ha li kopane le lithempereichara tse phahameng, tsena li ka ba kotsi bakeng sa chai 'me tsa ba le litlamorao tse mpe boleng ba lijo, litheko tsa lijo, ho fumaneha ha peo le boleng. Haufinyane tjena ka 2020, mariha a mongobo haholo a lateloang ke selemo se omileng haholo a ile a ama lijalo tsohle tsa UK hampe.
Ho hōla ha semela se phetseng hantle le chai ea lijalo ho laoloe ke lintlha tse ngata: metsi, limatlafatsi, mocheso, sebopeho sa mobu le k'hemistri, le khanya. Ha boemo ba leholimo bo ntse bo fetoha ka potlako ho feta kamoo limela li ka ikamahanyang le maemo, sena se baka bothata bo boholo bakeng sa temo, 'me ka lebaka leo lijalo li qholotsoa ka litsela tse ngata. E le ho eketsa mamello ea lijalo ho likhatello tsa abiotic (tikoloho) le biotic (pathogen - likokoanyana le mafu), ho bohlokoa ho khetholla mefuta e mecha ea lijalo e nang le maemo a phahameng a ho mamella khatello e le 'ngoe kapa bongata ba likhatello tsena tsa nakoana bophelong bohle ba tsona.
Ho etsa sena, liphatsa tsa lefutso tse laolang litšoaneleho tsena tse lakatsehang tsa ho mamella li hloka ho tsejoa. Bo-rasaense ba limela ba ka etsa sena ka ho etsa liteko tse bitsoang phenotyping assays, tse hlahlobang mefuta e mengata ea limela bakeng sa litšobotsi tse lakatsehang (phenotypes) tse bapisitsoeng ho liphatsa tsa lefutso tse itseng. Sena ke sesebelisoa sa bohlokoa haholo eseng feela ho khetholla le ho bapisa liphatsa tsa lefutso le litšobotsi tse itseng (phenotypes), empa hape le ho tseba mefuta efe kapa efe e ka 'nang ea lahleheloa ke mefuta ea hona joale ea lijalo tsa khoebo e seng e khethiloe hore e sebetse hantle tlas'a maemo a nepahetseng. li thibetsoe ka ho nosetsa, chefo e bolaeang likokoanyana le ho sebelisoa ha manyolo.
Mokhoa o mong o tšehelitsoe ka lichelete ke Defra ka Vegetable Genetic Improvement Network (VeGIN). VeGIN e na le phihlello ea Vegetable Genetic Resources Unit (GRU) Setsing sa Lijalo sa Warwick, moo mefuta e likete-kete ea mefuta e fapaneng ea lijalo e bolokoang, e ngoloe litokomaneng le ho etsoa lipatlisiso. Baahi ba VeGIN ha ba kenyelle feela limela tsa sejoale-joale, empa hape le beng ka bona ba hlaha le mefuta ea lefa ea lijalo tseo re li jang kajeno, tse bokelletsoeng ho tsoa lefats'eng ka bophara. Mefuta ena ea limela e emela mehloli e ka bang teng ea mefuta e mecha ea liphatsa tsa lefutso, e ka sebelisoang ke balemi ho theha lijalo tse nang le mamello e phahameng khahlanong le liphephetso tsa biotic (pathogen) le abiotic (tikoloho).
Bala sengoloa se felletseng ho www.foodsecurity.ac.uk.